{"id":1397,"date":"2022-03-28T20:51:14","date_gmt":"2022-03-28T18:51:14","guid":{"rendered":"http:\/\/www.cd-lovrenc.si\/?p=1397"},"modified":"2023-06-21T08:58:33","modified_gmt":"2023-06-21T06:58:33","slug":"sajenje-medovitih-rastlin-2022","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.cd-lovrenc.si\/sl\/uncategorized\/sajenje-medovitih-rastlin-2022\/","title":{"rendered":"Sajenje medovitih rastlin 2022"},"content":{"rendered":"

Sajenje medovitih rastlin 2022<\/h2>\n\n\n\n

\u010cebelarsko dru\u0161tvo Lovrenc na Pohorju s partnerji ob vseslovenski akciji <\/strong>
zasaditve medovitih rastlin, 26. marca 2022<\/strong><\/p>\n\n\n\n

\u010cebele nam ne zagotavljajo le med, vosek, cvetni prah, mati\u010dni mle\u010dek, in \u0161e kaj, pa\u010d pa  je njihova najpomembnej\u0161a vloga opra\u0161evanje rastlin in s tem tudi prehrano ter rastlinsko pestrost. \u010cebele in \u017eu\u017eelke nasploh, z opra\u0161evanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in \u017eivali. Najpomembnej\u0161i opra\u0161evalci med \u017eu\u017eelkami so prav medonosne \u010debele, ki opra\u0161ujejo okoli 170.000 vrst cveto\u010dih rastlin. Po podatkih \u010cebelarske zveze Slovenije, okoli 10.000 registriranih \u010debelarje v Sloveniji goji ve\u010d kot 150.000 \u010debeljih dru\u017ein. Manj\u0161o \u010debeljo dru\u017eino sestavlja okrog 20.000 \u010debel, ki v enem letu potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg medu. Zanimiv je tudi podatek, da lahko ena \u010debela med enim poletom opra\u0161i pribli\u017eno 250 cvetov.<\/p>\n\n\n\n

V soboto, 26. marca 2022 je po celi Sloveniji potekala akcija sajenja medovitih rastlin. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlih je \u010cebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je zdru\u017eiti razli\u010dne dele\u017enike v Sloveniji z namenom v 10 letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves.<\/p>\n\n\n\n

Vseslovenski akciji saditve medonosnih rastlin se je pridru\u017eilo tudi  \u010cebelarsko dru\u0161tvo Lovrenc na Pohorju, v sodelovanju z Hortikulturnim dru\u0161tvom Maribor in ob\u010dino Lovrenc na Pohorju.<\/p>\n\n\n\n

V soboto, 26. marca 2022 se je zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi predsednica \u010cebelarskega dru\u0161tva Lovrenc na Pohorju, Angela Obrulj<\/strong>, lovren\u0161ki \u017eupan Marko Rakovnik<\/strong> in predsednik Hortikulturnega dru\u0161tva Maribor, Borut Ambro\u017ei\u010d<\/strong>. V akciji smo sodelujo\u010di poskrbeli za vzpostavitev t. i . travni\u0161kega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega pode\u017eelja ter pomemben del naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine. Del zemlji\u0161\u010da v neposredni bli\u017eini na\u0161ega \u010debelarskega doma je za ta namen zagotovila ob\u010dina Lovrenc na Pohorju.  <\/p>\n\n\n\n

Zasaditev novih medovitih dreves je pomembna pridobitev za \u010debeljo pa\u0161o. \u010cebelja pa\u0161a je namre\u010d vse tisto, kar \u010debele prina\u0161ajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj.<\/p>\n\n\n\n

V letu 2021 je \u010cebelarsko dru\u0161tvo Lovrenc na Pohorju praznovalo 100. obletnico ustanovitve in danes \u0161teje preko 100 aktivnih \u010dlanic in \u010dlanov. \u010cebelarjenje in potrebe po strdi in vosku so prisotne \u017ee od prvih poselitev kraja, zlasti od prihoda Benediktincev, leta 1091, ki so vosek uporabljali za izdelavo sve\u010d. V neposredni bli\u017eini \u010debelarskega doma je u\u010dni \u010debelnjak s tremi \u010debeljimi dru\u017einami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti, spodbuja razvoj slovenskega \u010debelarstva in prenos znanja na mlade \u010debelarje. Lovren\u0161ki \u010debelarji so bili v preteklih letih uspe\u0161ni tudi na razpisu \u00bbEvropski kmetijski sklad za razvoj pode\u017eelja \u2013 Evropa investira v pode\u017eelje\u00ab s projektom \u00bb\u010cebelarske uniforme\u00ab, ki jih s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovren\u0161ki \u010debelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta na\u010din pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.<\/p>\n\n\n\n

Projektni partner, Hortikulturno dru\u0161tvo Maribor je najstarej\u0161e tovrstno dru\u0161tvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1869 v Mariboru, in je s trajnostnimi projekti aktivno v podravski regiji in \u0161ir\u0161e \u017ee ve\u010d kot 150 let.  <\/p>\n\n\n\n

Hortikulturno dru\u0161tvo Maribor je v sodelovanju s sadjarstvom Dolin\u0161ek iz Kamnice pri Mariboru, za namen tega projekta vzgojilo 12 sadik starih sort jablan, kot so: bobovec, carjevi\u010d, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, \u0161tajerski mo\u0161ancelj, itd.<\/p>\n\n\n\n

Za\u010detki drevesnice Dolin\u0161ek segajo v leto 1900, ki je do danes vzgojila na tiso\u010de sadik sadnega drevja, vrtnic in okrasnih rastlin. Stare jablanove sorte so odporne na bolezni in \u0161kodljivce. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogo\u010da ali vsaj ote\u017euje prenos oku\u017ebe z drevesa na drevo. Mnoge stare jablanove sorte so bile izpodrinjene tudi na ra\u010dun uvajanja novih, tr\u017eno donosnej\u0161ih sort.  Danes pa se trajnostno ozave\u0161\u010deni potro\u0161niki ponovno vra\u010dajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnej\u0161ih okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko-bio.<\/p>\n\n\n\n

V okviru tokratne akcije smo zasadili tudi nekatere druge medonosne rastline, in sicer: maline, robide, divje kostanje, javorje\u2026<\/p>\n\n\n\n\n\n\n\t\t\n\t\t\t\t