Sajenje medovitih rastlin 2022

Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju s partnerji ob vseslovenski akciji
zasaditve medovitih rastlin, 26. marca 2022

Čebele nam ne zagotavljajo le med, vosek, cvetni prah, matični mleček, in še kaj, pač pa  je njihova najpomembnejša vloga opraševanje rastlin in s tem tudi prehrano ter rastlinsko pestrost. Čebele in žuželke nasploh, z opraševanjem prispevajo k pridelavi tretjine hrane za ljudi in živali. Najpomembnejši opraševalci med žuželkami so prav medonosne čebele, ki oprašujejo okoli 170.000 vrst cvetočih rastlin. Po podatkih Čebelarske zveze Slovenije, okoli 10.000 registriranih čebelarje v Sloveniji goji več kot 150.000 čebeljih družin. Manjšo čebeljo družino sestavlja okrog 20.000 čebel, ki v enem letu potrebuje 30 do 40 kg cvetnega prahu in 60 do 80 kg medu. Zanimiv je tudi podatek, da lahko ena čebela med enim poletom opraši približno 250 cvetov.

V soboto, 26. marca 2022 je po celi Sloveniji potekala akcija sajenja medovitih rastlin. Nosilec vseslovenske akcije sajenja medovitih rastlih je Čebelarska zveza Slovenije. Cilj akcije je združiti različne deležnike v Sloveniji z namenom v 10 letih posaditi dva milijona medovitih rastlin v Sloveniji in v Evropi do leta 2030 tri milijarde medovitih dreves.

Vseslovenski akciji saditve medonosnih rastlin se je pridružilo tudi  Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju, v sodelovanju z Hortikulturnim društvom Maribor in občino Lovrenc na Pohorju.

V soboto, 26. marca 2022 se je zbralo okoli 30 prostovoljk in prostovoljcev, med njimi tudi predsednica Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju, Angela Obrulj, lovrenški župan Marko Rakovnik in predsednik Hortikulturnega društva Maribor, Borut Ambrožič. V akciji smo sodelujoči poskrbeli za vzpostavitev t. i . travniškega sadovnjaka, ki je prepoznaven del krajinske podobe slovenskega podeželja ter pomemben del naravne in kulturne dediščine. Del zemljišča v neposredni bližini našega čebelarskega doma je za ta namen zagotovila občina Lovrenc na Pohorju.  

Zasaditev novih medovitih dreves je pomembna pridobitev za čebeljo pašo. Čebelja paša je namreč vse tisto, kar čebele prinašajo v panj in potrebujejo za svojo hrano in razvoj.

V letu 2021 je Čebelarsko društvo Lovrenc na Pohorju praznovalo 100. obletnico ustanovitve in danes šteje preko 100 aktivnih članic in članov. Čebelarjenje in potrebe po strdi in vosku so prisotne že od prvih poselitev kraja, zlasti od prihoda Benediktincev, leta 1091, ki so vosek uporabljali za izdelavo sveč. V neposredni bližini čebelarskega doma je učni čebelnjak s tremi čebeljimi družinami, ki je rezultat akcije Dan prihodnosti, spodbuja razvoj slovenskega čebelarstva in prenos znanja na mlade čebelarje. Lovrenški čebelarji so bili v preteklih letih uspešni tudi na razpisu »Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje« s projektom »Čebelarske uniforme«, ki jih s ponosom nosijo na slavnostnih dogodkih. Skozi zgodovino so se lovrenški čebelarji povezovali z lokalno skupnostjo in drugimi partnerji in tudi na ta način pripomogli k ohranjanju dolgoletne tradicije.

Projektni partner, Hortikulturno društvo Maribor je najstarejše tovrstno društvo v Sloveniji. Ustanovljeno je bilo leta 1869 v Mariboru, in je s trajnostnimi projekti aktivno v podravski regiji in širše že več kot 150 let.  

Hortikulturno društvo Maribor je v sodelovanju s sadjarstvom Dolinšek iz Kamnice pri Mariboru, za namen tega projekta vzgojilo 12 sadik starih sort jablan, kot so: bobovec, carjevič, krivopecelj, kanadska reneta, jonatan, štajerski mošancelj, itd.

Začetki drevesnice Dolinšek segajo v leto 1900, ki je do danes vzgojila na tisoče sadik sadnega drevja, vrtnic in okrasnih rastlin. Stare jablanove sorte so odporne na bolezni in škodljivce. K temu pripomore tudi zasaditvena razdalja med drevesi, ki onemogoča ali vsaj otežuje prenos okužbe z drevesa na drevo. Mnoge stare jablanove sorte so bile izpodrinjene tudi na račun uvajanja novih, tržno donosnejših sort.  Danes pa se trajnostno ozaveščeni potrošniki ponovno vračajo k starim sortam, ki so zanimive tudi zaradi intenzivnejših okusov in v mnogih primerih zaradi predznaka eko-bio.

V okviru tokratne akcije smo zasadili tudi nekatere druge medonosne rastline, in sicer: maline, robide, divje kostanje, javorje…